Okrogla miza, ki sta jo organizirala Varnostni sosvet Občine Slovenska Bistrica in Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Slovenska Bistrica, je bila dne 12. decembra 2011, v sejni dvorani Občine Slovenska Bistrica. Ob članih omenjenih odborov, so se okrogle mize udeležili tudi predstavniki CSD Slovenska Bistrica in CSD Maribor.
Kljub boljši normativni podlagi, ki jo imajo organi in organizacije, ki se s preventivnimi in represivnimi aktivnostmi zoperstavljajo problemom nasilja na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, štev. 16/2008), stanje tudi v naši občini še vedno ni zadovoljivo.
V zadnjih dneh novembra smo obeležili svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Zato smo želeli s to okroglo mizo opozoriti na to problematiko in ob določenih ugotovitvah ter spoznanjih oblikovati stališča za njihovo preprečevanje.
1. Vsebina obravnavane tematike:
Nasilje v družini je pogost pojav o katerem se še vedno premalo javno govori, kar je posledica visoke stopnje družbene tolerance do nasilja v zasebnosti, kjer so večinske žrtve ženske in otroci, nemalokrat pa tudi starejši. Zato teh dejstev bi bilo potrebno celostno pristopiti k temu problemu, ki ni samo individualen, ampak je družbeni problem.
Nasilje v družini se dogaja v zasebnih prostorih, zaradi česar lažje ostaja skrito in ga je težje prepoznati kakor nasilje na javnih krajih.
Nasilje v družini je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja oziroma opustitev dolžne skrbi proti družinskemu članu ne glede na njegovo starost in spol.
Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član. Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.
Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi. Če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi otroka prednost pred koristmi drugih udeležencev postopka.
Organi, institucije in nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvejo za okoliščine na osnovi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo.
Vsakdo, zlasti pa zdravniki, zdravstveno osebje ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.
Ne gre prezreti, da pogosto razen otrok in žensk, doživljajo nasilje starejši ljudje. Velikokrat gre za psihično, materialno ali finančno nasilje in zlorabe, ko so starše odrasli otroci prisilili, da jim dajejo denar, prepišejo nanje svoje imetje in podobno. Dogaja se tudi, da psihično nasilje nad ostarelim s strani otroka preraste v fizično nasilje in se je starejša oseba primorana zaradi ogrožene varnosti celo umakniti iz lastnega stanovanja. Tudi starejšim se dogaja, da jim okolica ne verjame. To je zanje hud udarec potem, ko so zbrale dovolj moči, da se odločijo vendarle nekomu zaupati. Ena od ovir za prekinitev nasilja pri starejših je sram, ki ga občutijo ob tem, da nasilje povzročajo njihovi otroci ali celo vnuki. V stiskah, ki jih starejši zaradi tovrstnega ravnanja doživljajo, ni redko, da končajo svoje življenje tudi s samomorom.
Zato je pomembno omeniti spoštovanje in dostojanstvo do starejših. Pomembno je graditi pozitivno samopodobo starejših v družbi, zagotoviti upoštevanje njihovih potreb in želja ter spoštovanje njihove osebnosti, posebej kadar živijo v domovih za starejše. Potrebno je delati na medgeneracijskem sodelovanju.
Reševanje problematike nasilja je sicer v pristojnosti centrov za socialno delo, ostalih institucij in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tem področjem. Občina Slovenska Bistrica programe, ki izvajajo aktivnosti na tem področju tudi finančno podpira; določena sredstva je letos na podlagi letne pogodbe namenila Materinskemu domu Maribor in Varni hiši Maribor, v prejšnjem obdobju pa tudi Kriznemu centru za ženske in otroke.
Na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini se je obravnavanje problematike v zvezi z nasiljem v družini na centrih za socialno delo bolj definiralo in zagotovilo takojšnjo konkretno strokovno pomoč žrtvam nasilja v družini, in sicer v smislu zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne varnosti, kakor tudi pomoči v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike.
Pri obravnavanju nasilja v družini na Centru za socialno delo Slovenska Bistrica tesno sodelujejo s policijsko postajo Slovenska Bistrica, ki pri prijavi nasilja v družini običajno izreče ukrep prepovedi približevanja. Namen tega je zagotoviti varnost žrtvam nasilja v družini tako, da se nasilneža odstrani iz družine. Ukrep prepovedi približevanja izreče policija za čas 48 ur, preiskovalni sodnik pa ga potrdi ali zavrže v roku 24 ur in lahko podaljša do 10 dni, kasneje ga lahko na predlog žrtve podaljša do 60 dni. Po zakonu o preprečevanju nasilja v družini lahko žrtev na sodišču zaprosi tudi za 6 mesečno prepoved približevanja.
Žrtve nasilja v družini so po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini upravičene do brezplačne pravne pomoči v primeru, če je zanje podana ocena ogroženosti, ki jo poda pristojni center za socialno delo. Brezplačna pravna pomoč žrtvam pripada za postopke, ki tečejo na njihov predlog zaradi ukrepov po 19. in 20. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini.
Pri obravnavi nasilja v družini so centri za socialno delo dolžni nuditi pomoč tudi povzročiteljem nasilja, ki jo na centru za socialno delo izvajajo v okviru socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. Namen le-te je podati sporočilo povzročitelju nasilja, da je nasilno vedenje njegova izbira in je kaznivo. Pri tem se nasilneža tudi sooči s posledicami nasilnega vedenja tako za žrtve kot zanj in tudi za možnosti vključitve v programe za učenje nenasilne komunikacije in ustreznejšega ter kakovostnejšega življenja z družino.
V večini primerov so najbolj pogoste žrtve nasilja ženske in otroci, v posameznih primerih tudi moški. V večini primerov gre za kombinacijo fizičnega in psihičnega nasilja, ki se izraža v grožnjah, prepirih, kričanju in fizičnem obračunavanju. Pogost vzrok nasilja je alkohol ali pa gre za psihične motnje pri nasilnežu.
Na Centru za socialno delo Slovenska Bistrica dobro sodelujejo s policijo, šolami, vrtci patronažno službo in si v času obravnave izmenjujejo pomembne informacije, ki so ključne za kakovostno pomoč žrtvi. Pogrešajo večje sodelovanje zdravstvenega doma-zdravnikov in psihiatra, ki vodi zasebno ambulanto v Slovenski Bistrici. Poudarjajo, da je ena največjih težav pri nasilju v družini zloraba alkohola, zato česar bi bilo nujno v sodelovanju z zunanjimi sodelavci v Slovenski Bistrici organizirati društvo anonimnih alkoholikov.
Krizni center za ženske in otroke – žrtve nasilja Maribor
S prvim januarjem 2009 je bil s sodelovanjem enaindvajsetih občin severovzhodne Slovenije pri Centru za socialno delo Maribor odprt Krizni center za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je namenjen zatočišču pred nasiljem v družini. V Krizni center za ženske in otroke – žrtve nasilja Maribor sprejemajo ženske, ki se kot žrtve nasilja vanj same zatečejo ali/in s posredovanjem interventnih ter drugih strokovnih služb, ko gre za primere nasilja v družini. Z ženskami namestijo tudi njihove mladoletne otroke (dečke do starosti 15 let; za dečke starejše od 15 let urejajo namestitev v Krizni center za mlade Maribor). O vsaki namestitvi, z vednostjo uporabnice, v poslovnem času obvestijo pristojen Center za socialno delo. Uporabnice lahko bivajo v Kriznem centru največ do tri tedne. Kadar ugotovijo, da se uporabnica z otroki ne more vrniti domov po izteku tega časa, je potrebno iskati druge dolgoročnejše možnosti namestitve zanjo. V izjemnih okoliščinah, ko tim strokovnih delavcev Kriznega centra ugotovi, da se kljub skrbnemu prizadevanju uporabnice in drugih strokovnih služb v prvih treh tednih bivanja ni uredilo drugega varnega bivanja za uporabnico, se lahko bivanje podaljša za največ tri tedne. V času bivanja v Kriznem centru za ženske in otroke – žrtve nasilja, uporabnicam in njihovim otrokom nudijo brezplačno vso potrebno oskrbo; bivanje, hrano, obleko in sredstva za osebno higieno.
Program se v največji meri sofinancira s strani MDDSZ, preostali delež pa se sofinancira iz strani občin in donacij. V letu 2009 je Občina Slovenska Bistrica prispevala 9.000,00 EUR, enako v letu 2010.
Varna hiša
Center za socialno delo Maribor je ustanovil Varno hišo Maribor kot program varnega bivanja in strokovne pomoči ženskam in otrokom žrtvam nasilja v družini, ki ga uspešno izvaja že16 let.
Občina Slovenska Bistrica sofinancira program že 6. leto, in sicer je v letu 2011 namenila zanj 1.000,00 EUR. V času od leta 2008 do leta 2010 je bilo vključenih v program Varne hiše 6 žensk in 3 otroci, skupaj 9 žrtev nasilja iz območja Slovenske Bistrice.
Materinski dom
Program Materinski dom Maribor deluje že osmo leto.. Do danes jim je uspelo ponuditi potrebno pomoč več kot 200 materam in otrokom v stiski, letno pri njih biva več kot 50 žensk, mater z otroki, pomoč pa jih poišče več-tudi do 100 leto. Vse ne uspejo razrešiti svoje celostne stiske, uspejo pa zagotovo urediti svojo materialno in bivanjsko stisko, dobijo usmeritve za razreševanje osebnostnih in odnosnih težav. Od leta 2009 pa do danes je bilo število vključenih uporabnikov 6, in sicer 3 mame in 3 otroci. Občina Slovenska Bistrica že nekaj let sofinancira program nekaj manj kot 8.000,00 EUR na leto.
Policijska postaja Slovenska Bistrica
Obravnava nasilja je v policijski pristojnosti, ko to dobi znake prekrška oz. kaznivega dejanja. Ko nasilje doseže določeno intenzivnost, doseže določene posledice ali pa je sam način storitve ogrožajoč v taki meri kot ga opredeljuje Kazenski zakonik, je nasilje prekršek ali kaznivo dejanje.
Policisti policijske postaje Slovenska Bistrica so v zvezi problematike nasilja v družini na območju občine Slovenska Bistrica v letu 2011 do avgusta obravnavali 9 kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini, največ je kaznivih dejanj nasilja v družini po 191. členu kazenskega zakonika. Teh kaznivih dejanj je bilo v primerjalnem obdobju lanskega leta 28.
Na policijski postaji Slovenska Bistrica ugotavljajo, da je največja težava v tem, da je v večini zelo malo prič, prav tako pa se pojavlja v nadaljevanju pri obravnavi na Okrožnem državnem tožilstvu težava, ker ni pripravljenosti za sodelovanje s strani oškodovank. Oškodovanke pogosto ko se nasilje konča in je vse v redu, odstopijo od pregona kaznivega dejanja oz. se vzdržijo pričanja zoper nasilneža.
Zdravstveni dom Slovenska Bistrica
V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica izpostavljajo, da opažajo porast prikritega nasilja nad starostniki s predvsem v socialno šibkih družinah, ki jih je čedalje več. Pojavlja se v obliki fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja. Starostniki praviloma o tem ne govorijo, ker se bojijo posledic, šele ko je situacija nevzdržna, se zaupajo npr. patronažnim sestram, vendar pa pogosto že naslednji dan nasilje zanikajo. V takšnih primerih se Zdravstveni dom Slovenska Bistrica ponavadi obrne na Center za socialno delo Slovenska Bistrica.
Varne točke
Varna točka je prostor, kamor se lahko otroci in mladostniki zatečejo v primeru, če se znajdejo v kakršnikoli stiski.
Varna točka je posebno označen javni prostor, namenjen otrokom, da se vanj zatečejo v primeru,če se znajdejo v kakršnikoli stiski na mestnih ulicah (so se izgubili, grozijo jim sovrstniki, ne morejo priti domov ali v stik s starši, so bili priče kaznivemu dejanju,…)
Varne točke se lahko nahajajo v različnih lokalih (frizerski salon, lekarna, knjižnica, knjigarna, mladinski center,…), ki zadostujejo kriterijem za varno točko in kjer je prisotno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije ali pomoč.
Ciljna skupina so otroci in mladostniki v starosti med 5 in 18 let, ki zaradi osebne stiske potrebujejo nasvet ali pomoč. Program strokovno vodi in koordinira UNICEF Slovenija.
Slovenska Bistrica od septembra 2010 eno od 18-tih mest v Sloveniji, ki s svojimi 10-timi Varnimi točkami in srčnimi ljudmi skrbi, da bodo naši otroci in mladina rastli v varnem in otrokom prijaznem mestu.
Varne točke v našem mestu:
? Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
? Lekarna Center Slovenska Bistrica
? Lekarna Bistrica
? Lekarna Plečnikova
? Zdravstveni dom Slovenska Bistrica
? Foto Brbre, d.o.o.
? Trgovina Muri
? Policijska Postaja Slovenska Bistrica
? Dom Minke Namestnik Sonje
? Cvetličarna Cvetje v Slovenski Bistrici.
2. Zaključki:
• Nasilje v družini je prisotno tako v lokalni skupnosti, kot tudi v celotni družbi. O njem se govori več kot v preteklosti. Gre za kompleksen družbeni problem, pri katerem je nujno sodelovanje različnih organizacij, da bi se le-to zmanjšalo. Potrebno je delati na odkrivanju, preprečevanju, prijavljanju nasilja v družini, se izogibati minimaliziranju in še v večji meri pritegniti k sodelovanju vrtce, šole, policijo, zdravstveni dom in zunanje sodelavce (psihologi, psihiatri), oziroma tudi vse ostale institucije in posameznike, ki bi na tem področju lahko dali svoj prispevek. Na tem področju bi bilo nujno potrebno okrepiti tudi preventivno delo socialnih delavcev v okviru CSD;
• Statističen prikaz števila obravnavanih primerov nasilja v družini ni realen prikaz stanja na tem področju. Ogromno nasilnih dejanj se namreč dogaja doma – za štirimi stenami in je javnosti prikrito. Na tem področju je to neodkrito temno polje največji problem, saj prijave o takšnih dejanjih ne pridejo do organov obravnave in pregona. Zaradi tega je potrebno na tem področju še večje osveščanje ljudi in predstavljanje možnosti prijav takšnih dejanj (anonimni telefoni, zajamčena diskretnost obravnave, itd.) , kakor tudi ukrepov, ki so v pristojnosti posameznih organov obravnave takšnih dejanj;
• V okviru realnih možnosti financiranja s strani proračuna Občine Slovenska Bistrica, si je potrebno prizadevati za finančno podporo aktivnostim, tako preventivnih kot kurativnih, saj je zmanjševanje tega problema pomembno za dobro in zdravo funkcioniranje družine in nadalje tudi velikega pomena za stabilnost in uspeh celotne družbe.
Predsednik varnostnega sosveta
Stanislav MLAKAR, podžupan
Predsednica odbora za družbene dejavnosti
Vida LIPOGLAV
