“Nazdravi življenju brez alkohola”
–
Ali so res vse “ljudske modrosti zlata vredne” ?
To, da Slovenija spada med t.i. »mokre kulture« že »ptički čivkajo«. Značilno za mokre kulture je to, da je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Pravzaprav večinoma rabimo opravičilo za nepitje alkohola. V »mokri kulturi« se vedno znova išče nek vzrok ali bolje rečeno razlog za pitje alkohola. Pitje alkoholnih pijač postane tako navada, vzorec – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«... Pijemo pa tudi zato, da »bi si pomagali«, ob različnih težavah, bodisi telesnih ali duševnih.
Tako naletimo na celo vrsto različnih prepričanj, modrosti, nasvetov, ki se jih zmotno držimo »kot pijan plota«. Vino naj bi bilo dobro za kri, predvsem rdeče vino. “Šilce žganja” naj bi bilo odlična rešitev, ko prebolevamo prehlad ali kakršnokoli drugo bolezen. Pivo je baje dobro za regeneracijo po treningu in kot vir vitaminov B, hkrati naj bi preprečevalo nastanek raka na prostati, ker vsebuje veliko antioksidantov in flavonoidov.
Vsi ti miti, modrosti, prepričanja, seveda NE držijo. Tem prepričanjem danes nasprotujejo jasna in pregledna strokovna in znanstvena spoznanja.
Pri pitju alkohola imajo ljudje pogosto v mislih le dolgoročne posledice, za katere imajo kdaj občutek, da se jih ne tičejo, ker alkohol pijejo le »tu pa tam« ali pa »manj kot drugi«. Po drugi strani, pa so morda pri njih že prisotne kratkoročne posledice, kot so npr. nihanje razpoloženja, slabši spanec, slabša imunost, pogostejši konflikti, tveganje za prometne nesreče in druge nezgode, ki jih niti ne povezujejo s pitjem alkohola. Posledično seveda tudi ne razmišljajo o potrebni spremembi v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola. Kar pa ne pomeni, da »če posledic ni danes, ne pridejo niti jutri«.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato z medijsko kampanjo "Nazdravi življenju brez alkohola" želimo spodbuditi k razmisleku o pogosto napačnih prepričanjih, povezanih s pitjem alkohola. Ker danes vemo, da je pitje alkohola lahko škodljivo že v manjših količinah, želimo ozaveščati o možnih zdravih življenjskih izbirah. Naš cilj je odpreti prostor za razmislek pri vsakem posamezniku in spodbuditi razmišljanje v smeri: kje sem s pitjem alkohola in kako to vpliva name? Prav tako želimo sporočiti, da je v Sloveniji na voljo brezplačna podpora pri odločitvi za spremembe.
Ali so vse modrosti res zlata vredne?
Ali je rdeče vino res dobro za kri? Pogosto slišimo, da je rdeče vino dobro za srce in krvni obtok. Novejše raziskave kažejo, da temu ni tako, da lahko pitje alkohola vpliva celo na pojav miokardije in srčnega infarkta. Prav tako alkohol škodljivo deluje na večino drugih organov v telesu. Večje količine popitega alkohola lahko sčasoma povzročijo tudi slabokrvnost zaradi motene presnove vitaminov, ki so soudeleženi pri tvorjenju rdečih krvnih celic.
Kaj pa “šilce žganja” ko prebolevamo prehlad ali kakršnokoli drugo bolezen? Gre za zelo razširjen mit, ki pravi, da “alkohol razkužuje, ubija viruse in bakterije”. To je v določeni obliki etanola lahko res, če gledamo zunanjo uporabo, kot je razkuževanje rok in površin.…. Kar se tiče pitja alkoholnih pijač, pa ta mit zagotovo ne drži. Pitje alkohola pravzaprav dodatno obremeni naš organizem in celo poveča možnost okužbe in vnetnih procesov še 24 ur po popitem alkoholu.
Pa kozarček, dva pred spanjem? Za sprostitev in da lažje zaspim? Čeprav ima popita alkoholna pijača lahko kdaj sprostitveni učinek in olajša uspavanje, alkohol in spanje nista prijatelja. Že manjša količina popitega alkohola se takoj vsrka v krvni obtok in med drugim škodljivo učinkuje tudi na možgane in živčni sistem. To pa lahko vpliva na moten potek spanja in moteno dnevno budnost.
In morda dodajmo še prepričanje, ki je v naši družbi močno zakoreninjeno in sicer menimo, da če z alkoholom nismo zasvojeni, težav z alkoholom nimamo. Zasvojenost z alkoholom je ena izmed možnih negativnih posledic pogostega pitja alkohola, kar ne pomeni, da negativne posledice pitja alkohola niso prisotne preden posameznik postane zasvojen. Tudi tvegano pitje alkohola vpliva na zdravje, odnose, splošno počutje.
Večina ljudi je zelo pozornih na to, kako na njih vpliva preveč sladkorja ali soli ali premalo gibanja. Do alkohola pa imamo kot mokra kultura drugačno držo. To, da je alkohol prisoten praktično povsod v vsakdanjiku se nam zdi bolj običajno, kot če alkohola ne bi bilo. S tem dobimo lažni občutek, da je pitje alkohola nekaj, kar ne škoduje ali za nas ne predstavlja resnega tveganja in ne bo imelo posledic.
Če je branje tega besedila v vas vzbudilo željo po več informacijah o različnih mitih in resnicah, virih pomoči, tudi strokovnih temah na tematiko tveganega in škodljivega pitja alkohola, ter zdravih alternativah in prednostih nepitja, vabljeni k obisku spletne strani SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (www.sopa.si), kjer boste našli navedene tudi vse možne vire pomoči, ki so vam na razpolago na poti odkrivanja in raziskovanja svojega odnosa do pitja alkohola.
Za konec naj morda velja to, da niso vse »stare modrosti zlata vredne«, o nekaterih je potrebno temeljito premisliti.
OPOMBA: Vsa uporaba pregovornih izrazov, pregovorov in rekov je tokrat namerna 😊
Jasmina Črnko Papić
Območna odgovorna oseba za pristop SOPA
Vir: www.sopa.si
Več o tem si lahko preberete v prilogi ali na spletni strani NIJZ na povezavi:
